Okužbe z notranjimi zajedavci so pri psih pogoste, tudi če nimajo nobenih kliničnih znakov, zato je pomembno, da pes prejema preventivo skozi celo leto. Pri pripravi programa je treba upoštevati starost psa, prisotnost zajedavcev v okolju v katerem živi ter specifična tveganja za določene kategorije psov, kot so lovski psi, tisti, ki jedo surovo meso ali živijo z majhnimi otroki, starejšimi osebami ali osebami z oslabljenim imunskim sistemom. V primeru potovanj s psom je potrebno program prilagoditi razmeram na destinaciji.
Redna preventiva je pomembna ne le zaradi zaščite psov, temveč tudi zaradi tveganja prenosa nekaterih zajedavcev s psov na ljudi. Ker psi živijo v tesnem stiku z nami, je treba upoštevati naslednje preventivne ukrepe:
- Skrb za osebno higieno, zlasti umivanje rok po rokovanju s psom in pred obroki.
- Omejevanje izpostavljenosti otrok potencialno okuženim območjem, kjer se psi pogosto iztrebljajo, ter poučevanje o pomembnosti osebne higiene (umivanje rok, kratko pristriženi nohti).
- Redno čiščenje pasjih iztrebkov za zmanjšanje kontaminacije okolja.
- Skrb za higieno pasje dlake, da zmanjšamo tveganje za okužbo z jajčeci zajedavcev.
- Menjava čevljev pri vstopu v stanovanje, da preprečimo vnos okužb v notranje prostore.
- Redno tretiranje vseh živali v gospodinjstvu proti zunanjim zajedavcem, kajti bolhe so prenašalke trakulje.
Shema individualne preventive proti notranjim zajedavcem psov
Programi se prilagajajo glede na starost, okolje in življenjski slog psa. Odrasle pse lahko razdelimo v štiri kategorije:
Skupina A
- Pes živi izključno v notranjih prostorih ali ko gre na prosto nima neposrednega stika z drugimi psi, parki, peskovniki, igrišči, polži, surovim mesom ali plenom.
- Preventiva: 1–2-krat letno.
Skupina B
- Pes hodi na prosto in ima neposreden stik z drugimi psi, parki, peskovnik in igrišči. Ne lovi plena in nima tendence jesti vsega, kar najde, ne uživa polžev, surovega mesa ali drobovine.
- Preventiva: 4-krat letno.
Skupina C
- Pes hodi na prosto, ima stik z drugimi psi, parki, peskovniki, igrišči, poleg tega lovi plen ali je spuščen brez nadzora in ima tendenco jesti ‘vse, kar najde’, uživa polže, surovo meso ali drobovino.
- Preventiva: 4–12-krat letno (odvisno od stopnje tveganja).
Skupina D
- Pes živi na območju, kjer je prisotna divjad, lovi plen in se prosto giblje brez nadzora, živi z majhnimi otroki, starejšimi osebami ali osebami z oslabljenim imunskim sistemom. V to kategorijo spadajo tudi terapevtski psi.
- Preventiva: 1-krat mesečno.
Za nekatere kategorije psov so programi preventive drugačni in se posvetujte z veterinarjem za več informacij in sicer: pri mladičih, brejih in doječih psicah ter pri psih, ki potujejo, sodelujejo na tekmovanjih in razstavah.
Vaš veterinar vam bo z veseljem svetoval glede primerne časovnice in izbire ustreznih sredstev proti notranjim zajedavcem. V veterinarski medicini trenutno priporočamo redno preventivno zdravljenje vseh psov, vendar trendi nakazujejo, da bomo verjetno v prihodnosti spodbujali redne preglede blata in zdravljenje psov le v primeru prisotnosti zajedavcev. S tem bomo zmanjšali obremenitev živali in okolja z zdravili, kar bo posledično privedlo do manjšega števila stranskih učinkov in manjše možnosti razvoja odpornosti zajedavcev na določena sredstva.
Več o zajdavcih v Evropi na www.esccap.org